Ingeborg Auer – meteorologinja & raziskovalka podnebja
Vreme in podnebje, eden od izzivov za travnik Pečnik
Vsakodnevni pogled na nebo nam kaže spremenljivost vremena, temperature, padavin, oblakov in vetra. Prehod iz dneva v noč, iz letnega časa v letni čas, nam prav tako omogoča, da občutimo razpon vremenskih pojavov. Ljudje so se naučili zaščititi pred vremenom, tako da so si za svoje bivalne prostore uredili vse mogoče, od jam do sodobnih hiš, in se z vremenskimi oblikami soočili z ustreznimi oblačili. Vreme in podnebje že od nekdaj vplivata na življenje ljudi in ga nadzorujeta.
Danes na podnebje, ki je skupek vseh teh vremenskih pojavov, vpliva človek. Odločilna je energija, ki jo prejemamo od sonca in ki se po več fizikalnih procesih oddaja nazaj v vesolje. Vplivajo na primer orbitalni parametri Zemlje, sončna aktivnost, geografska lega in sestava ozračja (toplogredni plini!). Če se eden od teh parametrov spremeni, se poruši ravnovesje med prihajajočim in odhajajočim sevanjem in podnebje se spremeni. Pri tem se soočamo s posledicami in učinki podnebnih sprememb.
Smo v obdobju antropocena, ko s svojimi dejanji in (ne)dejanji močno vplivamo na podnebje. Hitro naraščanje toplogrednih plinov (zlasti ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida) v ozračju in naravna nihanja podnebja so povzročila, da se je globalna letna temperatura povečala za približno 1 °C, v Avstriji pa za približno 2 °C. Lokalno in sezonsko so te številke lahko presežene. Na lokalni in sezonski ravni so te številke še vedno lahko presežene. Opažamo na primer, da se povečuje število vročih dni ali da se alpski ledeniki zelo hitro talijo. Kako naj se to nadaljuje? Ali se lahko tako nadaljuje, ne da bi se našemu planetu, naši osnovi življenja, zgodila nepopravljiva škoda? V skladu s posebnim poročilom Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) je cilj omejiti dvig globalne temperature na 1,5 °C in tako ohraniti posledice v razumnih mejah. Če bomo nadaljevali tako kot doslej, bo temperatura še naprej naraščala, kar bo imelo resne posledice za naše okolje.
Ingeborg Auer, meteorologinja je od leta 2009 do leta 2016 vodila oddelek za klimatske raziskave na osrednjem institutu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju. Raziskave glede klimatskih sprememb, vzroki in posledice so do danes njeni poklicni izzivi. Trenutno je prosta sodelvka na Oxford University Press. Je avtorica oziroma soavtorica od več kot 240 publikacij, vodi številne narodne in mednarodne raziskovalne projekte in je zastopala Avstrijo v “Comnission of Climatology der World Meteorological Organization”. leta 2007 je prejela nagrado mednarodnega žurnala Climatology, ter nagrado varstva podneblja avstrijske zavarovalnice pred točo, 2018 je bila dobitnica zlate “Hannmedaille” avstrijske organizacije za meteorologije.