Zdravko Haderlap – razvijalec projektov, režiser & umetniški vodja
Sledi Pečnikovem travniku
Na nekem počitko ob spravilu detelje – bil sem še otrok – je babica pokazala s njeno žilavo roko na polja in rekla: “Vse kar vidiš je moje in nič ni moje”. Trideset let kasneje sem prevzel starševo gorsko kmetijo v lepenski grapi in pravno postal lastnik, med drugim tudi pečnikovega travnika. Od takrat naprej sem se naučil, da moram deliti, najprej z družino in tudi narečje (jezik) lepenskih graperjev, deliti ceste, poti, stroje in posestne meje s sosedi, njihove življenske zgodbe, njihovo mišljenje, delo, ponos, veselje, trpljenje, žalost, zagrnjenost s klici po pomoči, ljubezen z ljubljenimi, hrano z bljižnimi, znanje z obiskovalci, z hišnimi živalmi vodo, z divjad gozd, s čebelicami strd, z miši vrt, z žuželkami skromen travnik, s pticami sadeže, z ovcami stare izraze, nove z mladimi, ovčje meso s hvaležnimi pomočniki, kokoši včasih z jastrebi, dan z človiškim hrupom, noč z hrupom iz gostilen vračajočih in njihovih krikih iz globine, tišino z žuboročim potokom, žganje s prijatelji in gosti, žalost z žalujočimi v molitvi ali tudi brez, zasluženi ( pridelani) denar z dobrodelnimi organizacijami in državo, mir in krizo s svetom.
Vhodi in vrata sosedov so skoraj vsepovsod odprta, še vabijo na pogovore. Le kako dolgo še? Pogled po grapi ne priča več tisto otroško sanjarjenje o pokrajini, ki me je sprejela, kot sem si zamislil. Preveč brazd in ran, prihajajoča osamljenost in tuje določitve, raztrgani prehodi in neplodna zemlja zaradi neviht, hroščev, strojev in tudi oderuštva me razdvaja od tiste pokrajine, ki sem jo pričakoval.
Zato je skrajni čas da ji omogočimo idilo, kot jo omogoča tudi nam. Odnos do našega okolja je namreč na preiskusnem klopu, Bodoönost imamo le, če se bomo naučili naravo z doprtimi očmi zaznati, jo brati, dojeti in jo spoštovati.
Znanstveno umetniški projekt “graben//Landschaft//lesen – kopati//GRAPO//brati je poskus v to smer.
Zdravko Haderlap živi in gospodari od leta 2002 na Vinkelnovi domačiji v Lepeni pri Železni Kapli na južnem Koroškem. Pobudnik in soustanovitelj plesnega teatra IKARUS, galerije VPREGA, Foruma ZARJA, koreografskega centra JOHANN KRESNIK v Pliberku, KOVAČIJE MISLI v Železni Kapla ali A-cone. Zaposljuje se kot gorski kmet, režiser in koreograf, razvijalec raznih projektov, avtor, fotograf, komunikator, kulturni delavec in je izdajatelj kot tudi novinar.